This image is available from the Večer website under the reference number 273264.
This tag does not indicate the copyright status of the attached work. A normal copyright tag is still required. See Commons:Licensing for more information.
This Slovene work is in the public domain in its source country and the United States because its copyright expired pursuant to the Yugoslav Copyright Act of 1978, which provided for copyright term of the life of the author plus 50 years, or 25 years since publication for photographs and works of applied art (details). This applies to works already in the public domain on or before 29 April 1995, when a new copyright act became valid, which is also before 1 January 1996, the URAA date.
The work meets one of the following criteria:
a) a work of known authorship whose author died before 1 January 1945
b) an anonymous work published before 1 January 1945
c) a photograph or a work of applied art published before 1 January 1970
Note that other works enter the public domain 70 years after the author's death or 70 years after publication if the work was published anonymously. If this is the case please use {{PD-old-70}}.
Šis fails satur papildu informāciju, kuru, visticamāk, ir pievienojis digitālais fotoaparāts vai skeneris, ar ko veidots fails. Ja šis fails pēc tam ir ticis modificēts, šie dati var neatbilst izmaiņām (var būt novecojuši).
Autors
Večer arhiv
Attēla nosaukums
21. april 1961, Kranj: Ko se je 15. aprila letos v Kranju sestala skupščina delavskih svetov podjetij IEV, Iskre, Tele in Telekomunikacij ter sprejela sklep o združitvi vseh štirih tovarn v veliko elektroindustrijsko podjetje Iskra, je nekdo v razspravi dejal, da predstavlja ta odločitev prelomnico ne samo v razvoju slovenske elektroindustrije, temveč tudi v načinu organizacije velikih podjetij pri nas in pri odrejanju vloge delavskega samoupravljanja v takšnih podjetjih. Morda ni naključje, da je prav Kranj mesto, v katerem je prvič pri nas zasedal organ upravljanja, ki je dobil ime - skupščina delavskih svetov. S svojo razvito industrijo in bogato proletarsko tradicijo je mesto ob obrežjih Save in Kokre vedno težilo k napredku, bilo vedno pionir novega. In če prištevajo danes Kranj s 50.000 prebivalci med mesta z najvišjim standardom pri nas, saj ima n. pr. vsaka četrta družina svoj avtomobil je to - poleg proizvodnih rezultatov - najbolj otipljiv uspeh hotenj njegovih proizvajalcev, njihove iznajdljivosti, še več - rezultat njihove smelosti, s katero zapuščajo stare, ustaljene steze in iščejo nova obzorja, nove možnosti, nove cilje. Danes v Kranju ne govorijo več samo o Iskri kot tovarni, ki je vkljenjena na skromen prostor zemljišča med železniškim nasipom, cesto in Savo, ne govorijo več o tiskanini, o inteksu, o tem ali onem podjetju, ampak o kombinatih, o združenjih, o novih oblikah proizvodnje in upravljanja. Če spremljamo razvoj Iskre od njene ustanovitve leta 1946 do danes, vidimo, da se je izgradila vnajvečje elektroindustrijsko podjetje v Sloveniji. Njen proizvodni program zajema vrsto izdelkov: od kinotehnike, telefonije, do raznih merilnih naprav in delov za električne aparate. Toda prav ta ogromni sortiment je postal ovira za njen nadaljni razvoj. Razdrobljena proizvodnja ne dovoljuje velikih serij, onemogoča specializacijo, zadostno izkoriščanje strojev in racionalizacijo tehnoloških postopkov. Današnja Iskra je zato še vedno nekakšen splet manufakture in avtomatizirane proizvodnje. Ko smo obiskali tovarno, smo videli obrate, v katerih opravljajo še mnogo dela ročna, potemzopet druge z najsodobnejšimi stroji, ki opravljajo veliko operacij hkrati. V enem od obratov stoji n. pr. polavtomat, ki je nadomestil osem navadnih strojev in šestnajst delavcev, v drugem pa imajo nekakšne statve, na katerih opravljajo delavke skrajno zamudno prepletanje raznobarvnih vezi za telefonske centrale. Zraven modernega tekočega traku, na katerem montirajo električne števce, srečamo živo